Državne štipendije

Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Zakon določa, da državna štipendija upravičencu – državljanu RS – pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, o čemer center za socialno delo odloča ponovno za vsako novo šolsko/študijsko leto posebej. Če se želi štipendist prepisati v drug izobraževalni program, je dolžan prej pridobiti pisno soglasje centra za socialno delo.

OPOZORILO: “Za MLADOLETNE DIJAKE lahko vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo STARŠI oziroma ZAKONITI ZASTOPNIKI, in sicer na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.  Če želijo biti do štipendije upravičeni npr. od januarja 2015, morajo vloge oddaji v decembru 2014.”

Sicer pa naj DIJAKI vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu avgustu, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. septembrom.

ŠTUDENTI naj vlogo za dodelitev državne štipendije vložijo v mesecu septembru, da bodo ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije s 1. oktobrom.

V mesecu avgustu (dijaki) oziroma septembru (študenti) lahko vlagatelji na pristojni center za socialno delo vložijo tudi NEPOPOLNO vlogo, če se zaradi vpisnih rokov posameznih izobraževalnih ustanov do takrat še ne bodo mogli vpisati.

Vlogo je treba oddati pri pristojnem centru za socialno delo.

Vloga za uveljavljanje državne štipendije (enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)

Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za polnoletne dijake in študente (če želijo sami (če so brez partnerja in otrok) uveljavljati pravico do državne štipendije (če jo želijo prejemati na svoj račun)

poenostavljena elektronska vloga – z veljavnim digitalnim potrdilom lahko za državno štipendijo oddate poenostavljeno e-vlogo (prek portala e-uprava

Več o elektronski oddaji prek portala e-uprava

Obrazec za akreditacijo programov

Namen državne štipendije

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpostavljanje enakih možnosti za izobraževanje. Hkrati je njen namen v odgovornosti upravičencev za izobraževanje, skrajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.

Upravičenci

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:

  • so državljani Republike Slovenije
  • zadostijo drugim splošnim pogojem za pridobitev štipendije (starostni pogoj ter pogoj, da upravičenec ni v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti, da ni vpisan v evidenco brezposelnih osebe in da ni poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda),
  • izpolnjujejo pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana,

V imenu mladoletnih dijakov za štipendijo zaprosijo njihovi starši. Štipendije se podeljujejo za študij na 1. in 2. bolonjski stopnji. Državno štipendijo za izobraževanje v tujini lahko pridobi državljan Republike Slovenije pod splošnimi pogoji iz zakona (ZŠtip-1) , če se izobražuje po  javno veljavnem izobraževalnem  programu.

Višina državne štipendije

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:

dohodkovni razredi povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače osnovni znesek državne štipendije v evrih za polnoletne osnovni znesek za mladoletnega dijaka
1 do 30 % 190 95
2 nad 30 % do 36 % 160 80
3 nad 36 % do 42 % 130 65
4 nad 42 % do 53 % 100 50
5 nad 53 % do 64 %* 70 35

* Zadnji razred se ne upošteva do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

Sestavljanje štipendij

Od 1. 1. 2014 se lahko hkrati z državno štipendijo prejema tudi drugo štipendijo (npr. občinsko, s strani države nesofinancirano kadrovsko štipendijo)

  • z začetkom šolskega/šudijskega leta 2014/2015 bo državne štipendije mogoče kombinirati s:
    • sofinancirano kadrovsko štipendijo,
    • štipendijo za deficitarne poklice,
    • štipendijami Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
  • državne in Zoisove štipendije ni mogoče kombinirati. 

Dodatki k višini državne štipendije

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

  1. Dodatek za bivanje:
  • Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 80 evrov mesečno.

Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

  1. Dodatek za uspeh:

Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno:

Razred Povprečna ocena dijaka Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec
1 od vključno 4,0 do vključno 4,25 17
2 nad 4,25 do vključno 4,50 22
3 nad 4,50 do vključno 4,75 30
4 nad 4,75 40

Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih:

Razred Povprečna ocena študenta Višina dodatka za uspeh v evrih/mesec
1 50 ali več ECTS, nad 8,00 17
2 50 ali več ECTS, nad 9,00 22
3 55 ali več ECTS, nad 8,00 30
4 55 ali več ECTS, nad 9,00 40

Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa. V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika.

  1. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami
  • Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov mesečno pripada štipendistu, ki:
  • mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali
  • je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
  • POSEBNOST: v primeru, da se na strani štipendista spremenijo osebne okoliščine, ki vplivajo na upravičenost do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami:
    • je štipendist, ki med šolskim ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto;
    • štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto.
  • OPOMBA: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu je odpravil dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča v oddaljenosti pet kilometrov in več od kraja stalnega bivališča do kraja izobraževanja. Na podlagi spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu dodatek za prevoz v šolskem/študijskem letu 2012/2013 v obliki posebne subvencije dodeljujejo prevozniki javnega prometa za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu.

Trajanje in izplačevanje državne štipendije 

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačuje. Štipendist je na podlagi vloge upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije v novem šolskem/študijskem letu, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje tudi v času absolventskega staža do diplome le v primeru štipendijskega razmerja, sklenjenega v preteklem študijskem, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini.

Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku v višini preostalih zneskov štipendij za šolsko oziroma študijsko leto tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom.

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

  • štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik istega izobraževalnega programa (razen, če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov – bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj 4 mesece in je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista – ali zaradi starševstva – uveljavlja lahko le tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek) ali je na podlagi soglasja štipenditorja spremenil izobraževalni program ali
  • dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,
  • štipendist izgubi status dijaka ali študenta in mu je dovoljeno opravljanje učnih ali študijskih obveznosti,
  • štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje državne ali Zoisove štipendije najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,
  • štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v tem zakonu urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

  • štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
  • izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
  • spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
  • če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Če center za socialno delo ugotovi, da je štipendist pridobil štipendijo na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, v skladu s šestim odstavkom 99. člena zakona odpravi odločbo o dodelitvi državne štipendije za tisto šolsko oziroma študijsko leto, za katero je bila pridobljena državna štipendija na podlagi neresničnih podatkov, in za šolsko oziroma študijsko leto, ki temu sledi.

Štipendijsko razmerje preneha, če štipendist:

  • ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu,
  • prekine izobraževanje ali ne zaključi izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo,
  • se izpiše iz izobraževalnega programa, za katerega je pridobil štipendijo,
  • spremeni izobraževalni program ali izobraževalno ustanovo brez predhodnega pisnega soglasja dodeljevalca štipendije,
  • štipendijo pridobi na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,
  • po mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil za nadaljnje prejemanje štipendije najkasneje zadnji dan mirovanja ali če iz predloženih dokazil izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije,
  • ne dokonča izobraževalnega programa v okviru trajanja programa oziroma v času podaljšanja študentskega statusa,
  • sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli ali pridobi status brezposelne osebe pred zaključkom izobraževanja,
  • odpove štipendijsko razmerje,
  • po zaključku obveznosti izobraževalnega programa prejemnik štipendije Ad futura ne začne izpolnjevati obveznosti v zvezi z zaposlitvijo iz 58. člena tega zakona ali jih preneha izpolnjevati pred izpolnitvijo celotne obveznosti, če so te obveznosti določene z javnim razpisom oziroma s pogodbo o štipendiranju,

V primerih prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo v vrednosti, preračunani skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin z  obrestmi, ki so  enake zamudnim obrestim.

Znesek za vračilo iz prejšnjega odstavka se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe do dneva izdaje zahtevka za vračilo.

Rok za vračilo zneska iz prejšnjega odstavka je 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, v primeru pogodbenega razmerja pa 30 dni od prejema zahtevka za vračilo.

V primeru zamude vračila skladno s prejšnjim odstavkom je štipendist dolžan poravnati tudi zamudne obresti.

V primeru, da štipendist do konca enoletnega podaljšanja študentskega statusa po izteku trajanja izobraževalnega programa ne zaključi vseh obveznosti izobraževalnega programa, mora vrniti štipendije, prejete za zadnji letnik izobraževalnega programa in za podaljšan študentski status.

Štipendist ne more uveljavljati štipendije po  zakonu eno šolsko ali študijsko leto od dokončnosti odločbe, s katero je bila odpravljena odločba o dodelitvi štipendije, ali prekinitve pogodbe o štipendiranju.

Štipendist mora v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, vrniti neupravičeno prejete zneske štipendij.

Odlog vračila in obročno vračanje štipendije

Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.